Manifẹ́stò Kómúnístì: Ìyàtọ̀ láàrin àwọn àtúnyẹ̀wò
k Bot Fífikún: an, ar, arz, ast, bg, bn, bs, ca, cs, da, de, el, eo, es, et, eu, fa, fi, fr, fy, gl, he, hi, hr, hu, id, is, it, ja, kk, ko, ku, la, lad, lv, mk, mr, new, nl, nn, no, pl, pt, ro, ru, scn, sco, sh, sk, sl, sr, sv, ta, th, tl, tr, uk, u |
k Bot Fífikún: ml:കമ്മ്യൂണിസ്റ്റ് മാനിഫെസ്റ്റോ |
||
| Ìlà 49: | Ìlà 49: | ||
[[lv:Komunistiskās partijas manifests]] |
[[lv:Komunistiskās partijas manifests]] |
||
[[mk:Комунистички манифест]] |
[[mk:Комунистички манифест]] |
||
[[ml:കമ്മ്യൂണിസ്റ്റ് മാനിഫെസ്റ്റോ]] |
|||
[[mr:साम्यवादी जाहीरनामा]] |
[[mr:साम्यवादी जाहीरनामा]] |
||
[[new:द कम्युनिस्ट म्यानिफेस्टो]] |
[[new:द कम्युनिस्ट म्यानिफेस्टो]] |
||
Àtúnyẹ̀wò ní 20:09, 1 Oṣù Kẹjọ 2010
Manifẹ́stò Ẹgbẹ́ Kómúnístì (Jẹ́mánì: [Manifest der Kommunistischen Partei] error: {{lang}}: text has italic markup (help); Gẹ̀ẹ́sì: [Manifesto of the Communist Party] error: {{lang}}: text has italic markup (help)), to unje pipe bi Manifẹ́stò Kómúnístì, je titejade ni February 21, 1848, be sini o je ikan ninu awon iwe kukuru oloselu to nipa julo lagbaye.[1] O je sisakoso latowo Apejo Komunisti o si je kiko latowo awon oludero komunisti Karl Marx ati Friedrich Engels, o selasile idi ati eto Apejo na. O sagbesile ona ija ipele eniyan (nigba atijo ati lowo) ati awon isoro isekapitalisti, kuku isotele bi isekomunisti yio seri ni ojowaju.[2]
|
Àyọkà yìí tàbí apá rẹ̀ únfẹ́ àtúnṣe sí. Ẹ le fẹ̀ jù báyìí lọ tàbí kí ẹ ṣàtúnṣe rẹ̀ lọ́nà tí yíò mu kúnrẹ́rẹ́. Ẹ ran Wikipedia lọ́wọ́ láti fẹ̀ẹ́ jù báyìí lọ. |
Itokasi
- ↑ Seymour-Smith, Maerin (1998). The 100 Most Influential Books Ever Written: The History of Thought from Ancient Times to Today. Secaucus, NJ: Citadel Press.
- ↑ The Great Philosophers, by Jeremy Stangroom and James Garvey, Arcturus 2005/ 2008 ISBN 978-1-84837-018-0, pp160 UKP9.99